V okviru Inštituta za novejšo zgodovino Nina Vodopivec posveča svoje delo raziskovanju in zbiranju zgodb tovarniških delavk in delavcev. Ljudi izpostavilja kot bistvo dediščine in osvetljuje pomen industrije preko prostorske infrastrukture, ki jo ustvarjajo ljudje. Delavske izkušnje in tovarniški spomini so včasih edina vrsta dediščine, ki je ostala po zaprtju tovarne ali celo po njeni rušitvi. Podrobnejše spoznavanje posameznih izkušenj nam omogoča vpogled v pomen dela, družbene procese, delavske in družbene identitete ter kaj so pomenile tovarniške skupnosti. Danes je pomebno, da delavke in delavce vključujemo v proces ohranjanja dediščine industrije, tako da predajo svoje zgodbe preko predavanj, izobraževanj, raziskav in tudi spletnih orodij naprej. Vse to vrača tem ljudem vrednost in prispeva k boljšemu zavedanju, kako je delo teh ljudi obogatilo skupnosti in zaznamovalo kraj.
